Pisan Svet Živali Seznam forumov  
 Pogosta vprašanja  •  Išči  •  Seznam članov  •  Skupine uporabnikov   •  Registriraj se  •  Tvoj profil  •  Zasebna sporočila  •  Prijava



 Štajerska kokoš Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Objavi novo temoOdgovori na to temo
Avtor Sporočilo
gork
Administrator foruma


Pridružen/-a: 09.01. 2007, 19:04
Prispevkov: 198
Kraj: Podbeže/Brkini

PrispevekObjavljeno: 28 Mar 2008 19:44 Odgovori s citatomNazaj na vrh

Štajerka je avtohtona pasma kokoši na slovenskem in avstrijskem Štajerskem. Nastala je pod vplivom krajevnih razmer v času večstoletnega razvoja in se prilagodila na take razmere.
V davnih stoletjih je bila razširjena po vseh alpskih deželah od Donave do Jadranskega morja in v Panonsko ravnino.
Vendar se kot ožja domovina omenja južni del avstrijske Štajerskein območje med rekama Muro in Savo na slovenskem Štajerskem.

Kokoši, ki jih na kratko imenujemo štajerke, so bile po slovenskih deželah vse do sredine 19. stol. najbolj razširjena pasma med perutnino. Odlikovale so se po njihovem okusnem mestu, po precejšnji teži, pa tudi po svoji nesnosti. Ime "štajerka" se je verjetno razširilo zato, ker so jih v tej deželi redili v največjem številu. Štajerske peteline, ki so jim rekli kopuni, so cenili po vsej Srednji Evropi. V Gradcu, glavnem mestu Štajerske, kjer so jih dnevno prodajali v velikem številu, nosi po njih svoje ime še danes Kopunski trg (Kapaunplatz). Iz leta 1352 se je ohranil jedilni list za neko praznovanje v samostanu "Pri nebeških vratih" na Dunaju, in na njem je naveden tudi pečeni kopun. Štajerski kopuni so sloveli zaradi mehkega in okusnega mesa.

Glede na barvo so se kokoši štajerske pasme pojavljale v več tipih oziroma podvrstah. Najbolj razširjene so bile rdečkasto-rjave ter jerebičaste, manj številne pa grahaste in pšenične, pa tudi bele. Vsaka podvrsta je imela kako svojo posebnost. Rdečkasto-rjave so bile nekoliko težje, jerebičarke so bile boljše nesnice, bele so cenili zaradi mehkega mesa, ipd. Do danes se je ohranila predvsem jerebičasta vrsta. Na leto znese od 130 do 160 jajc, ki imajo srednjo težo okoli 55 g. Po številu znesenih jajc štajerska kokoš sicer zaostaja za kokošmi, ki jih predvsem v ta namen redijo na kokošjih farmah. Toda njena jajca so izredno lepa in odličnega okusa. Če jo gojijo na kmečkem dvorišču, znese štajerka več jajc kot pa v farmski reji.

V času svoje nesnosti tehta štajerska kokoš od 1,8 do 2,2 kg. Štajerska kokoš doseže po devetih mesecih težo vsaj 1,9 kg. Najbolj priljubljen tip štajerske kokoši so tiste temno rjave barve. Vrat imajo rjav. Roža ni povešena kot pri mnogih drugih vrstah. - Petelin je težji, po devetih mesecih znaša njegova teža vsaj 2,5 kg in doseže potem 3,0 kg. Je »prav po štajersko« bojevit in rad izziva na boj. Njegov greben je pokončen, rep ima košat, s srpastimi peresi. Trup ima močan in oprsje široko. Poročilo iz leta 1860 navaja, da so štajerske kopune izvažali daleč naokrog. Samo na Dunaj da so jih prodali okoli 20.000 na leto.

Razpoložljivi viri pričajo o velikem gospodarskem pomenu štajerke v prejšnjem in še prvih 30 let tega stoletja. Leta 1902 so v Celju ustanovili Društvo za rejo in varstvo štajerske kokoši. Že kmalu potem pa so sedež društva prenesli v Maribor. Kot glavni tip te pasme so določili kokoš rdeče-rjave barve, kot stranska tipa pa jerebičasto in pšenično putko. Leta 1929 so štajerko razširili po vsej takratni Sloveniji z namenom, da bi na kmečkih borjačih prevladala.

Na začetku tridesetih let so mesni izdelki na osnovi štajerske kokoši zavzemali izjemno mesto v državnem izvozu. Bila je dobra nesnica. Njena nesnost je bila v tistem času enaka nesnosti znane pasme leghorn, ki je bila sicer šele na začetku razvoja, vendar med najboljšimi. Leta 1930 so slovenski perutninarji na občnem zboru v Celju sprejeli standarde za štajersko kokoš in petelina. Standardi so določali najnižjo težo živali in jajc, v drugem in tretjem letu starosti pa ustrezno mero nesnosti in mesnosti.

Med prvo in drugo svetovno vojno so priredili tudi več razstav, na katerih so predstavili štajersko kokoš. Največje so bile leta 1932 v Mariboru in leta 1934 v Celju in spet leta 1938 vseslovenska razstava v Mariboru. Rejci so jo predstavili tudi na velesejmih v Lublani, Zagrebu, Leipzigu, Gradcu in Budimpešti. Povsod je požela priznanja in diplome.

Štajerska kokoš je pogumna vrsta, ima živahen temperament. Rada si išče hrano. Odporna je proti boleznim. Kljub temu se je pasma že nekajkrat znašla na robu preživetja. Toda vedno so se našli posamezniki, ljubitelji, ki so jo rešili pred propadom. Štajerka je skromna in pridna putka, dobro prilagojena slovenskim razmeram, tipična kmečka kokoš.

Danes sta nesnost in mesnost štajerke preskromni, da bi jo lahko vsled tega uvrstili med tržne pasme. Vendar pa predstavlja genetski potencial, to je osnovo, na kateri bi bilo mogoče razviti odlično in edinstveno domačo pasmo. V okvir projekta Ohranitev avtohtonih slovenskih pasem so vključena štiri rejska središča štajerske kokoši, skupno okoli 200 kokoši v nesnosti. Manjše jate gojijo tudi ljubitelji perutnine, ki so povezani v društvo rejcev malih živali.


Image
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočiloPošlji E-sporočiloObišči avtorjevo spletno stran
Drachenreiter



Pridružen/-a: 23.06. 2008, 15:19
Prispevkov: 8

PrispevekObjavljeno: 03 Jan 2009 18:17 Odgovori s citatomNazaj na vrh

Hello Gork,

I have translate your text, but the translation is very bad and I do not understand very much.

In my homepage about the Štajerska kokoš (www.altsteirer.de.tl) I have put a lot of informations I get from old books.

I knew this site: http://www.bfro.uni-lj.si/zoo/publikacije/avtohtone_pasme/eng/The%20Styrian%20hen%20stajerka.html

Does anybody have old pictures, books...
like this:
-Wenko B. 1935. Kmetijsko kokošarstvo. Ljubljana, Kmetijska matica: 37- 48.

Is it further possible that somebody is so kind and make a translation from my welcome site (http://www.altsteirer.de.tl/Willkommen-_-Welcome-_-Benvenuto-_-.htm) into the slowenian language?

Thanks a lot for your help

Erich

_________________
Stajerska Kokos (Altsteirer) in White, wildbrown, barred, blue and other colours

We are searching for people who wants to save the white type of the Stajerska Kokos
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočilo
Drachenreiter



Pridružen/-a: 23.06. 2008, 15:19
Prispevkov: 8

PrispevekObjavljeno: 03 Jan 2009 18:27 Odgovori s citatomNazaj na vrh

And a few pictures of the chickens:

More Pictures you can find here:
http://www.altsteirer.de.tl/wildbraune-Altsteirer.htm

Image
Image

Image
Image

_________________
Stajerska Kokos (Altsteirer) in White, wildbrown, barred, blue and other colours

We are searching for people who wants to save the white type of the Stajerska Kokos
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočilo
bylow



Pridružen/-a: 04.03. 2009, 21:27
Prispevkov: 15

PrispevekObjavljeno: 10 Apr 2009 19:24 Odgovori s citatomNazaj na vrh

Evo,tu je naša spletna stran http://stajerskakokos.weebly.com/ Very Happy
Poglej uporabnikov profilPošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:      
Objavi novo temoOdgovori na to temo


 Pojdi na:   



Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001, 2002 phpBB Group :: Theme by Daz :: Časovni pas GMT