gork
Administrator foruma
Pridružen/-a: 09.01. 2007, 19:04
Prispevkov: 198
Kraj: Podbeže/Brkini
|
 Objavljeno:
10 Jun 2007 10:08 |
  |
Raca mlakarica ( Anas platyrhynchos L.)
Opis
Raco mlakarico uvrščamo med vrste z izrazitim sezonskim spolnim dimorfizmom, kar pomeni, da se samci v delu leta zelo razlikujejo od samic po izraziti obarvanosti perja. V poletnem času, med obema menjavama perja, pa sta si samec in samica zelo podobna in ju po zunanjem videzu le težko razlikujemo med seboj, le po obarvanosti kljuna. Kljun je pri samcu enotno temno olivne zelene barve, pri raci pa je večbarven. V tem času so race in racmani skromno rumenkaste do rjavo sive barve. Oboji imajo na perutih spredaj peresa kovinsko modre barve, belo in črno obrobljena - zrcalca. V času poletne menjave perja zgubijo race popolnoma ali vsaj deloma sposobnost letenja. Pozimi in v času razmnoževanja so racmani v svatovskih barvah. Glava in vrat sta kovinsko zelene barve, na vratu je obroč bele barve. Hrbet je svetlo rjav, boki pa svetlo sivi, grahasti. Prsa so kostanjevo rjava, letalna peresa pa so srebrno siva s črnimi obrobami. Racman ima na repu srednja dva para nadrepnih peres zakrivljena v krivčke. Nad repom je kovinsko zelene, pod repom pa črne barve. Samci ali racmani so veliki okoli 60 cm. Samice - race pa okoli 50 cm. Odrasli racmani tehtajo 710 - 1730 g, race pa 550 - 1380 g.
Raca mlakarica ima ob robu kljuna rožene zobce - plojke, skozi katere preceja vodo in lovi hrano. Nad korenom repa ima trtnično žlezo, s katere izločki si masti perje.
Življenje
Raca mlakarica ima od čutil izredno dobro razvit vid in sluh ter tudi okus. Je izvrsten letalec in dosega pri letu hitrost prek 80 km/h. Sicer pa se premika tudi s plavanjem in hojo. Raca mlakarica se nerada potaplja, razen ob nevarnosti. Pri hranjenju se običajno potopi le toliko, da je njen zadnji del še vedno nad vodo.
Mlakarica lahko doseže razmeroma visoko starost, tudi do 20 let, v ujetništvu pa še več (do 30 let). Raco mlakarico uvrščamo med enoženske (monogamne) vrste, kar pomeni, da ima en samec le eno samico. Običajno traja taka monogamna vez več let, čeprav pa niso redki tudi racmani, ki po oploditvi samice, ko le-ta začne valiti, iščejo nove samice, ki so še brez samca.
Dvorjenje se prične že pozno jeseni, tako da so pari lahko oblikovani že decembra, januarja. V tem času pogosto vidimo, kako za raco leti več racmanov. V februarju so običajno pari že trdno oblikovani in ločeni od ostalih rac. Racman ima moški spolni ud - penis, kar ni značilno za druge ptice.
Race lahko začnejo nesti jajca že februarja, običajno pa od konca marca do srede maja. Raca znese približno 7-17 jajc, redkeje več. Če prvo gnezdo propade, naredi drugega, lahko tudi tretjega, s tem, da je število jajc vedno manjše. Gnezdo naredi največkrat ob vodi ali na vodi, neredko pa tudi daleč stran od vode, zlasti če primanjkuje primernih gnezdišč v bližini vode. Gnezdo je lahko na tleh ali pa nad tlemi. Vali samo samica (približno 28 dni). Preden zapusti gnezdo, pokrije jajca. Ko se mlade račke izvalijo, jih raca hitro odpelje v vodo. Mlade race začno leteti po 7. do 8. tednih. Raca mlakarica je vsejed. Tako se hrani z rastlinsko in živalsko hrano, pri čemer znaša delež rastlinske hrane približno 90 %. Hrano išče tako v vodi kot na kopnem. Pri iskanju hrane je sposobna preleteti izredno velike razdalje, tudi več 10 km. Hrani se tako podnevi kot ponoči. Race mlakarice se zlasti v jesenskem času združujejo v večje jate, ki se lahko klatijo po večjih območjih.
Življenjski prostor
Je izredno skromna glede življenjskega prostora in naseljuje v glavnem vse vodne površine, tako stoječe kot tekoče. Je tudi izredno prilagodljiva, zato je v neposredni bližini človeka našla dobre razmere za preživetje in razmnoževanje. Najraje se zadržuje na plitvih, zamočvirjenih, dobro zaraslih površinah v neposredni bližini globljih vodnih površin. Hrano si išče tudi na kopnem, daleč stran od vodnih površin. Je izredno številna in dobro prilagojena na bližino človeka, zato je zelo pogosta tudi na vodnih površinah v naseljih in mestih.
Razširjenost v Sloveniji
Raca mlakarica je pri nas splošno razširjena in pogosta vrsta. Pojavlja se praktično na vseh vodnih površinah. V zimskem času pa k lahko k nam priletijo tudi bolj ali manj številne jate iz severnih dežel.
Razširjenost
Raca mlakarica živi in gnezdi praktično po celem severnem delu našega planeta (celotna Evropa, severna Afrika, severna Amerika, toplejši predeli Azije). V zimskem času se race iz severnih predelov selijo v južnejše kraje, kjer prezimujejo.
Vir:www.lovstvo.net |
|
|
